S priključitvijo v Slovensko mrežo zdravih šol leta 2008, smo se zavezali, da si bomo prizadevali izpolnjevati 12 temeljnih ciljev Zdrave šole:
- Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
- Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učenci ter učitelji in med seboj.
- Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
- Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.
- Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
- Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
- Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta zdravstvene vzgoje.
- Aktivno bomo podpirali zdravje in blaginjo učencev ter vseh zaposlenih v šoli.
- Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
- Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učenm načrtu zdravstvene vzgoje.
- Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, katere nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
- Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podpral pri učenm načrtu zdravstvene vzgoje.
Napisala Dragica Jurkušek
Evropska mreža zdravih šol je inovativni program, ki na ravni celotne Evrope uvaja nove zamisli in pristope na področju promocije zdravja v šolskem okolju. Nastala je kot strateški projekt pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope in Evropske komisije.
Slovenska mreža zdravih šol je mednarodni projekt Evropske mreže zdravih šol (The European Network of Health Promoting Schools), v katerega se je Slovenija z 12-imi pilotskimi šolami priključila leta 1993. Od oktobra 2011 deluje v Slovenski mreži zdravih šol že 324 vzgojno-izobraževalnih ustanov. Osnovna šola Toneta Čufarja Maribor je v Slovensko mrežo zdravih šol vključena od leta 2008.
Šole, vključene v mrežo zdravih šol, se po svojih možnostih trudijo izboljševati telesno, duševno in socialno zdravje učencev, učiteljev in staršev s sistematičnim ozaveščanjem prek vsebin v učnem načrtu, različnih dejavnosti, projektov in sodelovanjem z lokalno skupnostjo ter zdravstveno službo. Z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi za krepitev znanja, lahko vplivamo na bolj zdrav življenjski slog in posledično na boljše zdravje otrok, mladostnikov in kasneje odraslih ljudi. Menimo, da moramo vrednote, ki predstavljajo kakovost življenja živeti, ne le govoriti o njih.
Projekt Slovenske mreže zdravih šol podpirata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Nacionalno koordinacijo projekta vodi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Napisala Dragica Jurkušek
Splošne informacije
Uši so zunanji zajedavci in spadajo med žuželke. Poleg bolh so uši edine žuželke, ki so v celoti zajedavci. Uši so za svoje gostitelje vrstno specifične, kar pomeni, da mačje ali pasje uši ne napadajo človeka.
Ljudi zajedata dve različni vrsti uši:
- bela uš (Pediculus humanus) in
- sramna uš (Pthirius pubis).
Odrasle uši in ličinke so krvosesi, prehranjujejo se s sesanjem krvi na človekovi glavi. Ob tem povzročajo majhne ranice, ki se zaradi praskanja pogosto vnamejo. Neprijetno srbenje nastaja zaradi izločkov odraslih uši in ličink.
Uši ne letijo, ne skačejo, se pa dokaj hitro gibljejo po trdni podlagi. Najpogosteje se uši nalezemo ob tesnih kontaktih: pri stikanju glav, ob uporabi skupnih blazin za telovadbo ali počitek, ob uporabi skupnih pokrival.
Kako prepoznamo ušivost?
Glavni znak pojava ušivosti je srbenje. Odrasle uši so velike od 3 do 4 mm (dolžina sezamovega semena). So belosive barve, ko se napijejo krvi, se obarvajo rdečkasto. Najpogosteje jih najdemo na zatilju in za ušesi. Gnide (jajčeca) so rjavkaste barve, velike kakšen milimeter in močno prilepljene na lase. Če jih stisnemo med dvema nohtoma, počijo. Gnide, ki jih najdemo manj kot 0,6 mm od lasišča, so običajno žive in nakazujejo, da so na lasišču uši. Gnide, ki jih najdemo od 2 do 5 cm od lasišča, so običajno mrtve in pomenijo, da je oseba imela odrasle uši.
Najuspešnejši postopek pregledovanja lasišča na uši je mokro prečesavanje las z gostim glavnikom.
Postopek pregledovanja lasišča:
- lasišče operemo z navadnim šamponom, ki ne obarva las;
- okrog vratu namestimo bel papir ali belo brisačo, na kateri bodo uši ali gnide bolje vidne;
- razčešemo lase z navadnim glavnikom, nato uporabimo gosti glavnik, ki ima zobe narazen manj kot 0,3 mm;
- lasišče pregledujemo pri dnevni svetlobi, lahko si pomagamo s povečevalno lečo;
- glavnik vlečemo od lasnih korenin do konic;
- z vsakim potegom skrbno pregledamo glavnik in ga obrišemo s papirnatim robčkom, ki ga nato zavržemo v prej pripravljeno vrečko;
- pregledamo celotno lasišče, posebno pozornost namenimo lasišču v zatilju in za ušesi;
- po končanem postopku zavržemo vrečko s papirnatimi robčki, glavnik operemo in namočimo v vroči vodi (>60°C).
- Ob pojavu ušivosti pri eni osebi v družini je potrebno pregledati lasišča še pri vseh drugih družinskih članih in tistih, s katerimi je bil oboleli v tesnih kontaktih.
Razuševanje
Preparate za razuševanje vedno uporabljamo samo pri osebah, pri katerih najdemo uši ali žive gnide. Nikoli jih ne uporabljamo v preventivne namene!
Pri uporabi sredstev za razuševanje vedno natančno upoštevamo navodila proizvajalca, da kože ne dražimo preveč.
Pomembno je, da razuševanje pri vseh, ki imajo uši (družinski člani) začnemo istočasno.
Preparat za razuševanje vedno nanesemo na suho lasišče in ga skrbno razporedimo po vsem lasišču ter pustimo, da deluje vsaj 10 minut. Nato lasišče izperemo z vodo in obrišemo z brisačo. Lasišče najprej prečešemo z navadnim glavnikom, nato pa še z glavnikom z gostimi zobmi, da odstranimo mrtve uši in gnide. Lasišča ne umijemo vsaj še dan ali dva po tem, ko smo izprali preparat za razušeanje.
Postopek razuševanja obvezno ponovimo čez 7 – 10 dni.
Pred uporabo sredstev za razuševanje pri nosečnicah, osebah z občutljivo kožo ter otrocih, mlajših od šest mesecev, se moramo obvezno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, ki bo svetoval najbolj učinkovit in varen način razuševanja.
Istočasno opravimo tudi temeljito razuševanje oblek, pokrival (rute, kape), posteljnine, brisač, igrač iz blaga. Uši najlažje uničimo s pranjem pri temperaturi nad 60°C. Ker uši brez hrane izven gostitelja lahko živijo 7 – 10 dni, je potrebno istočasno očistiti in temeljito posesati tudi vse tekstilne površine (kavči, postelje, otroški sedeži, preproge, odeje). Krtačke in glavnike razkužimo v vroči vodi (vsaj 55°C). Predmete, ki jih ne moremo oprati, zapremo za 14 dni v neprodušno zaprto vrečo.
Otrokom ob pojavu uši odsvetujemo medsebojno menjavo kap, čelad, glavnikov ali krtač.
Informacije o odpravi uši najdete tudi na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (www.ivz.si) – NAGLAVNE UŠI.
Prvošolci so se sladkali s sadjem
Pri spoznavanju okolja smo s prvošolci govorili o skrbi za naše zdravje in pomenu zdrave prehrane. Teorijo smo podkrepili tudi s "praktičnim delom" in sadna nabodala niso bila še nikoli tako okusna ... 🙂
