Učenci z učnimi težavami
5-stopenjski model pomoči učencem z učnimi težavami
1. Pomoč učitelja pri pouku/vključitev v ustrezno dejavnost v okviru razširjenega programa (Luknjice v znanju) Učne težave pri učencih navadno prvi prepoznajo učitelji, ki otroka poučujejo. Na prvi stopnji torej pomoč nudi učitelj, ki otroka uči. Z upoštevanjem dobre poučevalne prakse in otrokovih težav zagotavlja ustrezne časovne, metodične in prostorske prilagoditve, uporablja primerne pripomočke.
2. Pomoč šolske svetovalne službe Če otroku pomoč učitelja ne zadošča, se v proces pomoči vključi šolska svetovalna služba. ŠSS svetuje učitelju, dopolni oceno učenčevega funkcioniranja, opredeli šibka/močna področja in poskuša odkriti vrsto oz. vzroke učnih težav. Na tej stopnji pomoči se oblikuje strokovna skupina, za učenca se ustvari osebna mapa, pridobi se pisno soglasje staršev, opravi se pogovor z učencem, učitelji in starši ter pripravi Izvirni delovni projekt pomoči (IDPP), kadar se oceni, da je potrebno. Z IDPP se opredelijo prilagoditve pri pouku in ocenjevanju znanja.
3. Dejavnost v okviru razširjenega programa (Učiva se skupaj, Učim se) Kadar so težave kljub pomoči učitelja in pomoči svetovalne službe še vedno prisotne, se lahko otroka vključi v individualno in/ali skupinsko pomoč v okviru razširjenega programa.
4. Mnenje in pomoč zunanje ustanove Če pomoč na dosedanjih stopnjah ne zadostuje, se lahko starši po pomoč obrnejo na katero izmed zunanjih ustanov (Svetovalni center za otroke in mladostnike Maribor, Služba za otroško in mladostniško psihiatrijo v okviru zdravstvenih domov, Center za sluh in govor Maribor). Strokovnjaki (psiholog, specialni pedagog, logoped in drugi profili strokovnjakov) izvedejo z otrokom poglobljeno diagnostično ocenjevanje in podajo svoje mnenje o vrsti in obsegu njegovih težav (napišejo strokovno poročilo).
