Prednostne naloge šole

V Razvojnem načrtu OŠ Toneta Čufarja Maribor smo za obdobje od septembra 2021 do septembra 2026 oblikovali smernice razvoja.

V tem času bomo sledili ter nadgradili naloge in področja, ki smo jih zastavili:

urejanje in posodobitev šolskega prostora
pedagoško področje – kompetence učiteljev, kompetence učencev – digitalne kompetence učna okolja za 21. stoletje, poskus Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli (v nadaljevanju Poskus RaP) ter spodbujanje branja in medpredmetno povezovanje
vzgojno področje – razvoj vrednot: odgovornost, Čufarjevi zeleni koraki, trajnostnamobilnost
vodenje – vodenje za učenje

Ostale naloge, ki jih bomo uresničevali:

Pouk na prostem

V šolskem letu 2024/25 bomo v obvezen in razširjen program vključevali pouk na prostem. Pouk na prostem je lahko zabaven, zdrav, poceni, v skladu s trajnostnim razvojem in z velikimi uspehi pri osebnem in socialnem razvoju ter doseganju še drugih ciljev. Glede na dejstvo, da danes učenci veliko časa preživijo v zaprtih prostorih, moramo kot šola načrtno in sistematično organizirati različne oblike pouka na prostem.

Dvig digitalnih kompetenc

Ob tem bomo uresničevali cilje:

dvig uporabe IKT pri učenju in poučevanju;
vzpostavitev povezave med evropskimi in nacionalnimi strategijami ter uporabljenimi orodji za dosego teh ciljev;
krepitev profesionalnega razvoja učiteljev za uporabo IKT.

Prednostna področja:

Na osnovi Razvojnega načrta 2021–2026, Samoevalvacijskega poročila za šolsko leto 2023/24 teranalize dela v šolskem letu 2023/24 smo za šolsko leto 2024/25 nadaljevali s prednostnimi nalogami:

Pri nas beremo – spodbujanje branja
Razmišljam, razumem, rešujem – vzgojno delovanje
Rad sodelujem in se medpredmetno povezujem – pouk
Vključujoča šola – vključujoč fizični prostor

Pri nas beremo - spodbujanje branja

Pri nas beremo – spodbujanje branja

V šolskem letu 2024/2025 smo se odločili nadaljevati s prednostno nalogo Pri nas beremo – spodbujanje branja, ki se je v prejšnjem šolskem letu izkazala za zelo dobro izvedeno. S številnimi bralnimi aktivnostmi smo uspeli motivirati učence za branje – izvajali smo tako tiste, ki so bile vnaprej načrtovane, kot tiste, ki so se jih učitelji domislili sproti. Za najbolj uspešne dejavnosti štejemo postavitev izrekov o branju po vsej šoli, akcijo zbiranja knjig, s katerimi smo napolnili 3 knjigobežnice, ki so prav tako nastale v okviru prednostne naloge, bralne urice, ko so brali vsi učenci na šoli, izvedbo bralnega tekmovanja Čufarjev knjižni bingo, razstavo v Pobreški knjižnici na temo Knjige o džungli, sodelovanje v projektu Naša mala knjižnica, pripravo raziskovalne naloge na temo spodbujanja branja, s katero je učenec dosegel zlato priznanje tako na območnem kot na državnem nivoju. Z vsem vloženim delom nam je uspelo našo šolo narediti za kraj, kjer se bere, branje pa izpostaviti kot vrednoto.

Svoje delo bomo evalvirali dvakrat letno – ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja in ob zaključku šolskega leta. Poročila o uspešno izvedenih dejavnostih bomo zbirali že med šolskim letom in jih beležili – vsak strokovni delavec, ki s svojimi učenci izvede kakšno dejavnost, o njej na kratko zapiše poročilo in ga pošlje eni od vodij prednostne naloge. Člani prednostne naloge bodo ob koncu obeh obdobij pregledali vse dejavnosti in jih evalvirali ter to zapisali.

Razmišljam, razumem, rešujem

V šolskem letu 2024/2025 se bomo še naprej načrtno in sistematično lotevali razvijanja čustvenih in socialnih veščin ter strategij za preprečevanje medvrstniškega nasilja. K temu stremimo zaradi opažanj povečanja različnih vrst nasilja ter pomanjkanja ustreznih komunikacijskih in sodelovalnih veščin. Načrtno razvijanje učenčevih socialnih in čustvenih veščin prinaša številne pozitivne učinke na posameznika in družbo kot celoto.

Z dejavnostmi na tem področju želimo prispevati k boljšemu duševnemu in fizičnemu zdravju, boljšemu učnemu uspehu ter splošnemu boljšemu počutju učencev. Želimo spodbujati empatijo, solidarnost in strpnost.

Izboljšali bomo zmožnost prepoznavanja (pri sebi in drugih) in obvladovanja čustev, razvijali skrb in čut do drugih ter spodbujali sprejemanje odgovornih odločitev ter urili ustrezne strategije reševanja konfliktov in aktivnega poslušanja. Stremeli bomo k učenju naslednjih socialnih spretnosti: spretnost samouravnavanja vedenja, asertivnost, sodelovalne spretnosti, spretnosti v odnosih z vrstniki, učne spretnosti.

Še naprej želimo ozaveščati o pomenu kakovostne komunikacije in pomembnosti odnosov. Na ravni šole in razredov želimo zagotoviti kulturo nenasilne skupnosti, to bomo skušali doseči tudi skozi delavnice za razvijanje socialnih spretnosti in nenasilne komunikacije za učence in učitelje, vključevali socialne igre, dobrodelne akcije, medgeneracijsko mreženje in dali učencem občutek varnega okolja. Kultura šole bo temeljila na spoštovanju, vzajemni čustveni podpori ter medsebojni pomoči. Prav tako pa bomo načrtno delali tudi s posamezniki, ki predstavljajo ranljivejšo skupino na področju prepoznavanja in izražanja čustev ter reševanja težav.

Svoje delo bomo evalvirali ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, in sicer tako, da bomo izpostavili primere dobre prakse, ves čas pa si bomo izmenjevali svoje izkušnje.

Rad sodelujem in se medpredmetno povezujem

Medpredmetno sodelovanje omogoča povezovanje vsebin pouka in hkrati sodelovanje strokovnih delavcev, kar prerašča v timsko delo.

Gre za pristop, kjer se učne vsebine iz različnih predmetov združijo, da bi učencem omogočili celovitejše razumevanje tematike. Vsebine lahko povezujemo vertikalno (povezanost vsebin med razredi) ali horizontalno (povezovanje vsebin različnih predmetov v istem razredu). Na ta način lahko učenci vidijo povezave med različnimi znanji in veščinami, kar spodbuja kritično razmišljanje in ustvarjalnost. Medpredmetno povezovanje pouk popestri, učenci lažje dojamejo bistvo, ko povežejo vsebine in jih dojamejo kot zaključeno celoto. Učencem omogoča večjo aktivnost pri pouku, učitelji pa dobijo celosten vpogled v učenčevo delo in njihov odnos do dela. Tako lažje ovrednotijo in ocenijo znanje (povzeto po Širec idr., 2011).

V šolskem letu 2023/2024 smo pridobili dobre izkušnje medpredmetnega sodelovanja, zato smo se odločili, da svoje delo nadaljujemo, saj učenci pri takšnem delu razvijajo kritično mišljenje, analitično presojajo, urijo strpno komunikacijo, sodelovanje in prilagajanje. V vseh pogledih pa so pri svojem delu aktivni in kreativni. Vse te kompetence in spretnosti so pomembne za uspešno učenje in pripravo učencev na izzive sodobnega sveta. Nekaj strokovnih delavcev je pri izvedbi medpredmetnih povezav vključilo tudi kolegialne hospitacije. Ker izvedba medpredmetnega sodelovanja vključuje veliko organizacijskih veščin, bodo strokovni delavci tudi v prihodnjem šolskem letu pri sodelovanju izvajali kolegialne hospitacije.

V šolskem letu 2024/2025 nadaljujemo z izvedbo medpredmetnega sodelovanja z različnimi oblikami dela, in sicer:

skupnih projektov: učitelji različnih predmetov bodo načrtovali skupne projekte, kjer učenci raziskujejo temo, ki vključuje znanje iz različnih vsebin. Interdisciplinarnih nalog (raziskovalne naloge):

Učenci pripravijo naloge, ki zahtevajo uporabo znanj iz več predmetov.Organizacija delavnic: učenci sodelujejo v različnih aktivnostih, ki vključujejo več predmetov.
Razprav in debat: učenci sodelujejo v razpravah, ki povezujejo različne teme, kar spodbuja kritično mišljenje in izražanje mnenj.
Uporaba tehnologij: uporaba digitalnih orodij in platform, ki omogočajo sodelovanje med učenci različnih predmetov, na primer ustvarjanje e-portfolijev, spletnih predstavitev, posnetkov.

Takšne aktivnosti ne le da spodbujajo sodelovanje in povezovanje, temveč tudi pomagajo učencem razvijati veščine reševanja problemov, kritičnega razmišljanja in timskega dela.

Ob zaključku šolskega leta 2023/2024 smo na podlagi skupnega poročila in evalvacije pričeli sestavljati akcijski načrt za šolsko leto 2024/2025. Tega smo pred pričetkom pouka dopolnili v interni preglednici, ki je vložena v skupnih dokumentih OneDrive. Slednja nam služi za sprotno spremljanje medpredmetnega sodelovanja in hkrati dodajanje dokazov o izvedenem sodelovanju. Člani prednostne naloge se bodo srečali na dveh sestankih, in sicer ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja in nato še na koncu šolskega leta, kjer se opravi evalvacija opravljenega dela.

Razvojna naloga: Vključujoča šola - vključujoč fizični prostor

Razvojna naloga: Vključujoča šola – vključujoč fizični prostor

Z razvojno nalogo UUO 21. stoletja (FS) smo na naši šoli začeli že v šolskem letu 2020/21 in z njo nadaljujemo tudi v šolskem letu 2023/24. Poudarek bo na ustvarjanju učinkovitega didaktičnega, fizičnega in socialnega okolja, v okviru katerega bodo organizirani:

strokovni pogovori z učitelji,
strokovni pogovori z ravnatelji,
predstavitve dobrih praks,
mreženje med strokovnimi delavci,
kolegialne hospitacije.

Cilj naloge je zagotavljanje spodbudnega učnega okolja za učence, kjer se vsak učenec počuti slišan in lahko maksimalno napreduje glede na svoje sposobnosti. V svoj pouk bomo še naprej vključevali elemente formativnega spremljanja, ki so pri strokovnih delavcih že dobro vpeljani iz prejšnjih let, in preizkušali tudi nova spoznanja, pridobljena na različnih izobraževanjih v preteklih šolskih letih. Učitelji bomo med seboj tudi kritično prijateljevali in delili svoja spoznanja ter izkušnje in se tako strokovno razvijali.

Svoje delo bomo evalvirali po koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, in sicer tako, da bomo izpostavili primere dobre prakse, ki smo jih ustvarili pri svojem pouku, ves čas pa bomo tudi kritično prijateljevali in izmenjevali svoje izkušnje, bodisi v obliki pogovorov bodisi v obliki kolegialnih hospitacij.

Vsi delavci šole bomo s svojim delovanjem prispevali k čim večji uresničitvi prednostnih nalog, prav tako pa k uresničevanju vseh ciljev našega vzgojno-izobraževalnega dela. Trudili se bomo, da bodo učenci na naši šoli pridobili veliko novega znanja in veščin, da bodo znali spoštovati sebe in druge, da bodo spoštovali različnost ter vrednote, za katere se zavzemajo sami ali drugi okoli njih.