Cilji so:

• Preučiti število prihodov s kolesi.
• Povečati število učencev, ki se dnevno vozijo s kolesom v šolo.
• Povečati število delavcev šole, ki se dnevno vozijo s kolesom v šolo.
• Urediti točko za hitra popravila kolesa.
• Organizirati dneve za brezplačni kolesarski servis.
• Postaviti pokrito kolesarnico.
• Organizirati tematske kolesarske delavnice.
• Vzpodbujati zdrav način življenja.

V zadnjem času je veliko govora o trajnostni mobilnosti in o iskanju načinov, kako spremeniti potovalne navade ljudi, vendar se nas preveč splošni projekti neko ne dotaknejo. Verjamem, da se veliko ljudi strinja, da je kolesarjenje zdravo, okolju prijazno, moderno in podobno, vendar pa bi sami težko spremenili potovalne navade, ki jih imajo že 30, 40 ali še več let. Velikokrat slišimo, »Česar se Janezek nauči …« – starejše generacije bomo težko spremenili, veliko bolj pa lahko z dobrimi navadami vplivamo na mlade.

Opažamo, da otroci pogosto sorazmerno pozno sedejo na kolo in da jim primanjkuje tehnike kolesarjenja, pa tudi vztrajnosti in telesne pripravljenosti. Mnogi pričnejo kolesariti šele tik preden se lotijo kolesarskega izpita. Radi bi, da bi kolo otrokom predstavljalo zabavo in prevozno sredstvo, s čimer bi zagotovo pripomogli k trajnostni mobilnosti kot načinu življenja.

Kolesarske poti v Mariboru niso ravno zgledne, se pa izboljšujejo. V neposredni bližini šole sicer ni kolesarske steze, vendar je dostop sorazmerno varen – govorimo o slovenskih standardih, ne nizozemskih. O tem se nameravamo povezati še z Mariborsko kolesarko mrežo ter pripraviti kak konkretnejši pregled.

V bistvu bi jih radi vzpodbujali k uporabi kolesa na splošno – tudi na poti v šolo.

Ne moremo spremeniti sveta, če niti sebe ne moremo.

Večina otrok je oddaljenih od šole do 3 km, ker je idealno za kolo. Če se sam pelješ recimo iz Zrkovc, pot mine hitro, če si v družbi, pa prehitro…

Zdravje, okolje, druženje – tako na kratko.

Opravljajo učenci v 5. razredu.

Mentorice so Marjana Cafuta, Mateja Lorber, Mihelca Nedoh.