Planinsko društvo Fram in Osnovna šola Toneta Čufarja organizirata pohod OCIZLA in GRAD SOCERB v nedeljo, 26. 5. 2019
Ali ste že videli pravo kraško pokrajino? Kraške jame S3, Jurjevo jamo, Miškotovo jamo, Meletovo jamo, Ocijsko jamo, spodmole, brezna, vrtače, pot ob potoku, slapove, stari Malnarjev mlin, izvir Luza, stare kaverne in bunkerje iz I. sv. vojne? Vhod v Maletovo jamo zakriva slap, kar izgleda prav filmsko. V realnosti pa bomo vse to videli v kraju Ocizla, kjer bomo prehodili TIGROVO pot.
Po obhojeni krožni poti se bomo z avtobusom odpeljali do nekaj 10 km oddaljenega gradu Socerb, ki nas bo nagradil s prekrasnim pogledom na slovensko primorje vse tja do Pirana. Na gradu boste dobili tudi pred-pred-zadnji štempl slovenske planinske transverzale, v kolikor ga še nimate. V bližini si bomo ogledali tudi Sveto jamo, za katero velja, da je edina jama v Sloveniji, ki je spremenjena v cerkev.
Več preberite v opisu na zadnji strani.
| ZBIRALIŠČE: |
ob 6.00 v Framu pred PD Fram (pri gasilskem domu) odhod avtobusa je ob 6.15, ob 5.45 izpred OŠ Toneta Čufarja (v kolikor bo vsaj 15 prijavljenih) |
| PREVOZ: | avtobus |
| POVRATEK: | prihod busa ob 18.30 |
| HOJA: | približno 3,5 ure |
| STROŠKI: |
15€ za otroke in člane PD Fram s plačano članarino za 2019 20€ za odrasle plačate na avtobusu, imejte točen znesek |
| HRANA: | iz nahrbtnika |
| OPREMA: | primerna obleka in obutev glede na vremenske razmere na dan izleta |
| VODNIKA: | Matjaž Hartman, Peter Repnik |
| PRIJAVE: | Pri mentorici šole Alenki Josipović Mašek ali na meil alenka.masek@gmail.com |
| INFORMACIJE: |
q Matjaž (031) 525-863 q Peter (031) 677-521 |
|
Na izlet se bomo podali tudi v malo slabšem vremenu! O (res izredni) morebitni odpovedi izleta vas bomo obvestili na prvi strani naše spletne strani www.planinskodrustvofram.si en dan pred izletom ob 20:00 |
|
Pridite, skupaj bomo preživeli prijeten dan !
Tokrat vas vabimo na izlet na Primorsko, skoraj do morja. V kraju Ocizla bomo prehodili krožno pot, imenovano Tigrovska pot. V Ocizlo bomo prispeli okoli 9.10. Pot se vije večino časa ob potoku, ki ga večkrat prečkamo. Med potjo bomo videli res veliko naravnih znamenitosti in ostankov kulturne dediščine.
Tigrovska krožna pot
Športno, kulturno in turistično društvo Zveza Ocizla je po kraški pokrajini speljalo krožno pot (glej zemljevid spodaj), ki nas popelje do brezen, jam, naravnega mostu nad Miškovo jamo. Pot vodi ob potokih ali jih prečka, srečuje njihove slapove, vključno s ponornim slapom Korošice, ki pada v Meletovo jamo, na dnu katere obrne svoj tok in nadaljuje pod lastnim koritom! Jame niso dostopne brez posebne opreme, razen Ocizeljska (Ocijska) jama, do katere vodi stometrski tunel od bližnjega Blaževega spodmola (za prehod je potrebna baterijska svetilka, ponekod je treba hoditi čepe, paziti je treba na glavo).
Pri povratku bomo ubrali daljšo pot, ki obišče zapuščino prve svetovne vojne: kaverne, bunkerje, strelske jarke, in na koncu še slap Cumpet.
Tigrovska pot je lepo speljana in dobro označena, ves čas je treba slediti rumenim krogcem. Ob mokrem vremenu je pot ponekod blatna, tako da se obujte temu primerno. Pot v bližini jam je zavarovana, otrokom ne dovolíte, da bi jo zapustili.
Pot je posvečena spominu na organizacijo TIGR (začetnice imen Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je bila domoljubna in protifašistična uporniška organizacije, ki je delovala v teh krajih (Julijska Krajina) od leta 1927 do začetka druge svetovne vojne. Skupina Tigrovcev, domačinov iz Ocizle, je delovala na tem področju od leta 1932 do 1940, ko so jih prijeli in obsodili.
Pot je ozka, tako da bomo hodili drug za drugim. Med potjo bo seveda dovolj časa za malico in oglede. Krožno pot bomo zaključili seveda tam, kjer smo jo začeli.
S tem pa našega izleta še ni konec. Če smo se pripeljali že tako daleč, si bomo ogledali še grad Socerb. Do tja se bomo iz Ocizle zapeljali z avtobusom. Avtobus bo parkiral tik pod gradom, zato se bomo na vrh odpravili peš. Do vrha je 15 minut hoje.
Preden pa bomo prišli do gradu, si bomo ogledali še Sveto jamo, katere voden ogled je vsako nedeljo ob 14:00.
Sveta jama
Sveta jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od gradu Socerb nad istoimenskim naseljem. Globoka je 44 m in dolga 231 m. V vhodni dvorani se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji. Legenda o jami pravi, da je v 3. stol. v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb (san Servolo), potem ko je prestopil v krščansko vero. Kristjani ga slavijo kot mučenika, saj naj bi ga zaradi njegove vere leta 283 oz. 284 usmrtil tržaški guverner. Jama je postala priljubljeno romarsko svetišče, v kateri se je do druge svetovne vojne vsako leto na dan svetega Socerba 24. maja obhajala sveta maša.
V vhodno dvorano vodijo kamnite stopnice ob katerih je v kapnik vklesan kropilnik. Iz vhodne dvorane vodijo stopnice mimo kapnikov in starih napisov do ostankov vinske kleti. Grof Petač jo je dal urediti v 17. stoletju. V jamo se ujame hladen zimski zrak in temperatura včasih pade tudi pod zmrzišče. Obiskovana je bila od starejše železne dobe.
Od Svete jame je do gradu le nekaj minut hoje. Tukaj na gradu Socerb bomo imeli malo daljši 1 urni postanek. Pred gradom je razgledna točka, kjer nas bo pričakal spektakularni razgled na slovensko primorje vse do Pirana. V gradu je restavracija, skozi njo pa pridete na drugo razgledno ploščad s pogledom na Trst. Ne spreglejte kraške jame na grajskem dvorišču.
Grad Socerb
Zrasel je na pomolu strmega skalnega roba, kjer prehaja Kras v valovito Šavrinsko gričevje. Odlična strateška lega je že Ilirom narekovala gradnjo kaštelirja, v srednjem veku pa je tu zraslo mogočno, dobro utrjeno grajsko poslopje, ki je obvladovalo tržaško zaledje in trgovske poti med Kranjsko in morjem. Grad Socerb (San Servolo, S. Serff), poimenovan tudi Strmec, ima izredno bogato in burno zgodovino, ki ji lahko sledimo od zgodnjega srednjega veka pa vse do leta 1780, ko je vanj udarila strela in ga tako poškodovala, da v njem ni bilo več mogoče bivati. Zaradi pomembne strateške lege so se v preteklosti zanj bojevali Benečani, Tržačani oziroma Habsburžani. V beneški posesti je bil od 1463 do 1511, ko je predstavljal izredno pomembno obrambno postojanko proti Turkom in cesarski Avstriji v avstrijsko-beneških vojnah iz začetka 16. stoletja. Njegov gospodar je 1521 postal tržaški glavar in kranjski plemič Nikolaj Ravbar. Kot sedež fevdalnega gospostva z deželno-knežjimi pravicami je imel precejšen obseg, saj je poleg vasi Socerb in Kastelec zajemal še Črnotiče. Podgorje, Petrinje, Klanec, Ocizlo, Beko, Prebeneg, Vodice in Črni Kal. V začetku 17. stoletja oziroma v času uskoških vojn (1615-1617), je bil grad v posesti tržaškega plemiča Benvenuta Petazzija. Grofje Petazziji so socerbsko gospostvo obdržali vse do leta 1688, ko so ga vrnili nadvojvodski komori v Grazu in se umaknili v Žavlje.
Že leta 1689 je grad obiskal, opisal in upodobil Janez Vajkard Valvasor, za njim pa leta 1694 Don Pietro Rossetti, ki ga je navdušila grajska struktura in lega vrh skalne pečine. V prvi polovici 18. stoletja je gospostvo Socerb prišlo v roke markizov de Prie, leta 1768 pa so ga kupili grofje Montecuccoli iz Modene, ki so ga obdržali tudi po kmečki odvezi leta 1848. Zaradi poškodb po požaru, ki ga je leta 178 zanetila strela, je v začetku 19. stoletja začel grad propadati. Ruševine gradu in bližnja jamo je leta 1823 opisal grof Girolamo Agapito, upodobil pa leta 1842 August Tischbein. Propadajoče grajsko poslopje je šele leta 1907 kupil tržaški baron Demetrio Economo in ga v letih 1923/24 obnovil tako, da se je v glavnem omejil na sanacijo obodnega zidovja, medtem ko je druge njegove ostanke odstranil. V času narodnoosvobodilne borbe je bil grad zaradi svoje odlične strateške lege pomemben tako za partizanske enote, ki so ga uporabile za sedež VOS-a in ljudskega sodišča, kot za nemške enote, ki so ga zasedle jeseni 1944 in ga preuredile v utrjeno postojanko. V povojnem času je bil grad preurejen in danes kot priljubljena izletniška točka s svojimi naravnimi in kulturnimi zanimivostmi služi v gostinske in turistične namene.
Pod gradom nas bo čakal avtobus, katerega povratek domov je ob 16.00 uri.
Terminski plan izleta
6:15 odhod busa iz Frama (odhod busa izpred OŠ Toneta Čufarja, ob 5.45)
9:00 odhod na pešpot v Ocizlo
13:00 odhod z busom do gradu Socerb
15:45 odhod iz gradu proti busu
16:00 odhod busa iz Socerba
Pridite, skupaj bomo preživeli prijeten dan !
Mentorica planinskega krožka: Alenka J. Mašek, prof.
