Svetovni dan boja proti AIDS-u bo potekal v znamenju osveščanja ljudi o tej virusni bolezni, ki vsako leto prizadene mnogo ljudi. Število okuženih v Sloveniji iz leta v leto narašča, veliko ljudi pa niti ne ve, da so okuženi. Ravno ti so največji razlog, da se bolezen širi dalje.
AIDS ali aktivirani imúnski deficítni sindróm, tudi sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti, je definiran kot skupek simptomov in okužb, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z HIV in podobnih virusov pri drugih živalskih vrstah (SIV, FIV itd.). V pozni fazi je okuženi dovzeten za priložnostne okužbe in tumorje.
Okužbo lahko obvladamo, ne pa tudi ozdravimo s protiretrovirusnim zdravljenjem. S tem zmanjšamo tako smrtnost kot obolevnost ob okužbi s HIV, vendar pa so v marsikateri državi zdravila le stežka dosegljiva in za bolnike predraga. Stigmatizacija HIV/AIDS je hujša kot pri kateri koli drugi življenjsko nevarni bolezni in ne prizadeva le bolnikov, temveč tudi tiste, ki skrbijo zanje.
HIV in sorodni virusi se prenašajo z neposrednim stikom sluznice ali krvi s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo HIV, npr. krvjo, spermo, nožničnim izcedkom, pred semensko tekočino in materinim mlekom. Do tega prenosa lahko pride pri analnem, vaginalnem ali oralnem spolnem občevanju; transfuzijah krvi, z uporabo okuženih podkožnih igel tako v zdravstvenih ustanovah kot med uživalci mamil; z matere na otroka, med nosečnostjo, rojstvom ali z dojenjem; ter ob drugačni izpostavitvi kateri izmed zgoraj naštetih telesnih tekočin.
