Prednostne naloge šole 2017-18

V Razvojnem načrtu OŠ Toneta Čufarja Maribor smo za obdobje od septembra 2015 do septembra 2020 oblikovali smernice razvoja na področjih:

  • urejanje in posodobitev šolskega prostora,
  • pedagoško področje – kompetence učiteljev, kompetence učencev – digitalne kompetence, formativno spremljanje,
  • vzgojno področje – razvoj vrednot – odgovornost, samostojnost in solidarnost,
  • vodenje – vodenje za učenje.

Na osnovi Razvojnega načrta 2015–2020, Samoevalvacijskega poročila za šolsko leto 2016/17 ter analize dela v šolskem letu 2016/17 smo za šolsko leto 2017/18 določili naslednja prednostna področja:

  • razvijanje vrednot pri učencih, s poudarkom na razvoju vrednote odgovornosti in solidarnost s temo »Pomagajmo si«,
  • formativno spremljanje,
  • razvijanje digitalnih kompetenc.

Razvijanje vrednot – SOLIDARNOST (Pomagajmo si): Na osnovi vprašalnika, ki smo ga izvedli pri starših, učencih in strokovnih delavcih šole ob izdelavi razvojnega načrta, so se kot pomembne vrednote, ki jih moramo razvijati na šoli, izpostavile odgovornost, samostojnost in solidarnost. Smo mnenja, da je odgovornost posameznika osnova za uspešno razvijanje večih vrednot, zato bomo tudi v letošnjem letu nadaljevali z vrednoto odgovornost in samostojnost na različnih področjih. Ker pa je v današnjem času vedno bolj izpostavljena medsebojna pomoč, se bomo osredotočili predvsem na temo ”Pomagajmo si!”, ki nadaljuje rdečo nit solidarnosti in odgovornosti, obenem pa vključuje tudi medvrstniško pomoč, pomoč učencem tujcem itd.

Formativno spremljanje: Je proces stalnega spremljanja, opazovanja, pregledovanja in vrednotenja, ki ga izvajamo z namenom, da učitelj prilagaja svoje poučevanje in daje učencem povratne informacije o njihovem učenju. Temelji na zbiranju dokazov, s katerimi preverjamo razumevanje učencev, in jasnih kriterijih za vrednotenje učnih dosežkov (Judith Dodge, 25Quick Formative Assessment for Differentiated Classroom, Scholastic, NY, 2009). Raziskave na tem področju v preteklih letih kažejo, da lahko s pomočjo formativnega spremljanja zelo izboljšamo rezultate pri učenju, predvsem pa učenca naučimo, kako s pomočjo poznavanja ciljev učenja, sprotne povratne informacije in zmožnosti samoevalvacije svojega dela sam vodi svoj proces učenja in postaja soodgovoren za svoje rezultate.
Ključni elementi formativnega spremljanja so načrtovanje ciljev, določanje kriterijev uspeha (prednostna naloga 2015/16), proces učenja kot bistveni del pouka, uporaba orodij/strategij za podporo učenju, povratne informacije (prednostna naloga 2016/17), dokazila o razumevanju, vrstniško vrednotenje, samovrednotenje, refleksije učiteljev in učencev.
V prvem letu uvajanja FS smo začeli s poudarkom na prvem koraku – načrtovanju ciljev ter določanju namenov učenja ter kriterijev uspešnosti. V preteklem šolskem letu so učitelji nadgrajevali prvi korak hkrati pa smo se načrtno posvetili  kakovostni in učinkoviti povratni informaciji. V šolskem letu 2017/18 pa se bomo osredotočili na vključevanju vseh elementov FS v poučevanje (s poudarkom na osebnem cilju), saj smo ugotovili, da lahko cilje formativnega spremljanja udejanjamo samo tako, če upoštevamo vse ključne elemente.

Digitalne kompetence: Digitalna kompetenca je univerzalna in osnovna potreba za vse državljane za delo, življenje in učenje v družbi znanja.

Digitalna kompetenca je sestavljena iz naslednjih področij:

  • informacije,
  • komunikacije,
  • ustvarjanja vsebin,
  • varnosti,
  • reševanja problemov.

Cilj prednostne naloge je sistematično vključevanje potrebnih aktivnosti za dvig nivoja digitalnih kompetenc učencev.

Temeljni dokument za razvijanje digitalnih kompetenc je DIGCOMP: Okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence v Evropi, ki ga je Evropska komisija prepoznala kot standard za informacijsko osveščenega državljana.

Na šoli so oblikovane delovne skupine, ki so odgovorne za načrtovanje dejavnosti ter organizacijo in evalvacijo izvajanja načrtovanih dejavnosti. Vse načrtovane dejavnosti so strokovni delavci dolžni vključiti v svoje letne delovne načrte (pouk, oddelčna skupnost).

Prednostne naloge šole 2016-17

V Razvojnem načrtu OŠ Toneta Čufarja Maribor smo za obdobje od septembra 2015 do septembra 2020 oblikovali smernice razvoja na področjih:

  • urejanje in posodobitev šolskega prostora,
  • pedagoško področje – kompetence učiteljev, kompetence učencev, projekti,
  • vzgojno področje,

(več …)

Prednostne naloge šole 2015-16

V Razvojnem načrtu OŠ Toneta Čufarja Maribor smo oblikovali za obdobje od septembra 2015 do septembra 2020 smernice razvoja na področjih:

  •  urejanje in posodobitev šolskega prostora,
  • pedagoško področje – kompetence učiteljev, kompetence učencev, projekti,
  • vzgojno področje,
  • vodenje.

(več …)

Prednostne naloge šole 2013-14

V Razvojnem načrtu OŠ Toneta Čufarja Maribor smo delavci šole v sodelovanju s starši in z učenci oblikovali za obdobje od septembra 2010 do septembra 2015 smernice razvoja na področjih:

  • urejanje in posodobitev šolskega prostora,
  • pedagoško področje – kompetence učiteljev, kompetence učencev, projekti,
  • vzgojno področje,
  • vodenje.

(več …)

Prednostne naloge šole 2011-12

Na osnovi razvojnega načrta, ki je nastal kot rezultat raziskav med učenci, starši ter zaposlenimi v preteklih letih, in problematike, ki jo opažamo, smo za šolsko leto 2011/12 določili naslednja prednostna področja:

  • Spletne učilnice.
  • Komunikacija med učenci.
  • Aktivne metode dela – terensko delo.

 

(več …)