Prednostne naloge šole 2018-19
V Razvojnem načrtu OŠ Toneta Čufarja Maribor smo za obdobje od septembra 2015 do septembra 2020 oblikovali smernice razvoja na področjih:
- urejanje in posodobitev šolskega prostora,
- pedagoško področje – kompetence učiteljev, kompetence učencev – digitalne kompetence, formativno spremljanje,
- vzgojno področje – razvoj vrednot – odgovornost, samostojnost in solidarnost,
- vodenje – vodenje za učenje.
Na osnovi Razvojnega načrta 2015–2020, Samoevalvacijskega poročila za šolsko leto 2017/18 ter analize dela v šolskem letu 2017/18 smo za šolsko leto 2018/19 določili naslednja prednostna področja:
- razvijanje vrednot pri učencih, s poudarkom na razvoju pravil bontona,
- poskus Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli,
- razvijanje digitalnih kompetenc.
Z nalogo Formativno spremljanje bomo nadaljevali kot šola v razvojnem projektu Zavoda za šolstvo Slovenije.
Razvijanje vrednot – Bonton v šoli: V šolskem letu 2018/19 se bomo posvetili prednostni nalogi Razvijanje vrednot – Bonton v šoli s ciljem, da bi lepo vedenje postalo del našega vsakdana, tako v šoli kot doma. V prednostno nalogo bo vključen bonton pri prehranjevanju, bonton v učilnicah/okolici, bonton v garderobah, bonton na različnih prireditvah, bonton pri pozdravljanju in lepih besedah ter kodeks oblačenja. Hkrati bomo pri prednostni nalogi ohranjali nekatere elemente lanske teme – Pomagajmo si, in sicer:
- medvstniška pomoč (pomoč sošolcev, pomoč starejših učencev, pomoč učencem tujcem),
- zbiralne akcije (zbiranje starega papirja, zamaškov, zvezkov, oblačil …),
- čistilne akcije (Zelena straža, urejanje učilnic),
- sodelovanje z Domom Danice Vogrinec, domom Sonček, Zavodom Naprej in Rehabilitacijskem centrom Soča ter z Društvom upokojencev (obisk in priprava kulturnega programa).
Poskus Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli (v nadaljevanju poskus RaP): Naša šola je ena izmed 19 osnovnih šol v Sloveniji, ki so s sklepom MIZŠ-ja izbrane za izvajanje poskusa Rap v celoti. Poskus obsega:
- uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta v 1. razredu,
- uvajanje drugega tujega jezija kot obveznega predmeta v 7., 8. in 9. razredu,
- uvajanje in preizkušanje izvedbenih modelov razširjenega programa in v okviru le-tega naslednje vsebinske sklope:
- Gibanje in zdravje za dobro pihofizično počutje
- Kultura in tradicija
- Vsebine iz življenja in dela osnovne šole
- preizkušanje modelov razširjenega programa,
- priprava in preizkušanje modela programskega financiranja razširjenega programa.
Digitalne kompetence: Digitalna kompetenca je univerzalna in osnovna potreba za vse državljane za delo, življenje in učenje v družbi znanja.
Digitalna kompetenca je sestavljena iz naslednjih področij:
- informacije,
- komunikacije,
- ustvarjanja vsebin,
- varnosti,
- reševanja problemov.
Cilj prednostne naloge je sistematično vključevanje potrebnih aktivnosti za dvig ravni digitalnih kompetenc učencev.
Temeljni dokument za razvijanje digitalnih kompetenc je DIGCOMP: Okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence v Evropi, ki ga je Evropska komisija prepoznala kot standard za informacijsko osveščenega državljana.
Formativno spremljanje: Je proces stalnega spremljanja, opazovanja, pregledovanja in vrednotenja, ki ga izvajamo z namenom, da učitelj prilagaja svoje poučevanje in daje učencem povratne informacije o njihovem učenju. Temelji na zbiranju dokazov, s katerimi preverjamo razumevanje učencev, in jasnih kriterijih za vrednotenje učnih dosežkov (Judith Dodge, 25Quick Formative Assessment for Differentiated Classroom, Scholastic, NY, 2009). Raziskave na tem področju v preteklih letih kažejo, da lahko s pomočjo formativnega spremljanja zelo izboljšamo rezultate pri učenju, predvsem pa učenca naučimo, kako s pomočjo poznavanja ciljev učenja, sprotne povratne informacije in zmožnosti samoevalvacije svojega dela sam vodi svoj proces učenja in postaja soodgovoren za svoje rezultate.
Ključni elementi formativnega spremljanja so načrtovanje ciljev, določanje kriterijev uspeha (prednostna naloga 2015/16), proces učenja kot bistveni del pouka, uporaba orodij/strategij za podporo učenju, povratne informacije (prednostna naloga 2016/17), dokazila o razumevanju, vrstniško vrednotenje, samovrednotenje, refleksije učiteljev in učencev.
V prvem letu uvajanja FS smo začeli s poudarkom na prvem koraku – načrtovanju ciljev ter določanju namenov učenja ter kriterijev uspešnosti. V preteklem šolskem letu so učitelji nadgrajevali prvi korak, hkrati pa smo se načrtno posvetili kakovostni in učinkoviti povratni informaciji. V šolskem letu smo se 2017/18 osredotočili na vključevanju vseh elementov FS v poučevanje (s poudarkom na osebnem cilju), saj smo ugotovili, da lahko cilje formativnega spremljanja udejanjamo samo tako, da upoštevamo vse ključne elemente.
V naslednjih dveh letih želimo znanje nadgraditi in poglobiti s pomočjo sodelovanja v razvojnem projektu Zavoda za šolstvo Slovenije. Delali bomo pod vodstvom svetovalke za slovenščino na območni enoti Maribor, dr. Milene Kernd.