V Razvojnem načrtu OŠ Toneta Čufarja Maribor smo za obdobje od septembra 2015 do septembra 2020 oblikovali smernice razvoja na področjih:
- urejanje in posodobitev šolskega prostora,
- pedagoško področje – kompetence učiteljev, kompetence učencev, projekti,
- vzgojno področje,
Na osnovi Razvojnega načrta 2015–2020, Samoevalvacijskega poročila za šolsko leto 2015/16 ter analize dela v šolskem letu 2015/16 smo za šolsko leto 2016/17 določili naslednja prednostna področja:
- razvijanje vrednot pri učencih, s poudarkom na razvoju vrednote odgovornost,
- dvig ravni bralne pismenosti – poučevanje in učenje na različnih taksonomskih stopnjah,
- dvig ravni znanja pri nadarjenih učencih.
Razvijanje vrednot – odgovornost in samostojnost
Na osnovi vprašalnika, ki smo ga izvedli pri starših, učencih in strokovnih delavcih šole ob izdelavi razvojnega načrta, so se kot pomembne vrednote, ki jih moramo razvijati na šoli, izpostavile odgovornost, samostojnost in solidarnost. Smo mnenja, da je odgovornost posameznika osnova za uspešno razvijanje tudi drugih vrednot, zato bomo v letošnjem letu načrtno razvijali vrednoto odgovornost na različnih področjih. Ker pa se v današnjem času kaže vedno večja potreba po medsebojni pomoči in razumevanju smo v letošnjem šolskem letu kot prednostno vrednoto dodali tudi solidarnost.
Formativno spremljanje
Formativno spremljanje je proces stalnega spremljanja, opazovanja, pregledovanja in vrednotenja, ki ga izvajamo z namenom, da učitelj prilagaja svoje poučevanje in daje učencem povratne informacije o njihovem učenju. Temelji na zbiranju dokazov, s katerimi preverjamo razumevanje učencev in jasnih kriterijih za vrednotenje učnih dosežkov (Judith Dodge, 25Quick Formative Assessment for Differentiated Classroom, Scholastic, NY, 2009). Raziskave na tem področju v preteklih letih kažejo, da lahko s pomočjo formativnega spremljanja zelo izboljšamo rezultate pri učenju predvsem pa učenca naučimo kako s pomočjo poznavanja ciljev učenja, sprotne povratne informacije in zmožnosti samo evalvacije svojega dela sam vodi svoj proces učenja in postaja soodgovoren za svoje rezultate.
Ključni elementi formativnega spremljanja so načrtovanje ciljev, določanje kriterijev uspeha, proces učenja kot bistveni del pouka, uporaba orodij/strategij za podporo učenju, povratne informacije, dokazila o razumevanju, vrstniško vrednotenje, samo-vrednotenje, refleksije učiteljev in učencev.
V preteklem šolskem letu smo že začeli s poudarkom na prvem koraku – načrtovanje ciljev. V tem šolskem letu bodo učitelji pri svojem delu poskušali dosledno upoštevati ta korak, hkrati pa se bomo načrtno posvetili zelo pomembnemu koraku – učencu nuditi kakovostno in učinkovito povratno informacijo.
Digitalne kompetence
Čeprav je sodelovanje z ZRSŠ na področju dela z nadarjenimi formalno zaključeno, bomo v šolskem letu 2016/17 s to prednostno nalogo nadaljevali. Poudarek bo na drugačnem delu (predvsem na višjih taksonomskih stopnjah) pri urah, na dodatnih aktivnostih za nadarjene učence ter na razvijanju sposobnosti samostojnega raziskovalnega dela.
Na šoli so oblikovane delovne skupine, ki so odgovorne za načrtovanje dejavnosti ter organizacijo in evalvacijo izvajanja načrtovanih dejavnosti. Vse načrtovane dejavnosti so strokovni delavci dolžni vključiti v svoje letne delovne načrte (pouk, oddelčna skupnost).
