Planinsko društvo Fram in OŠ Toneta Čufarja, Maribor prirejata izlet v  Bunker Škrilj v nedeljo, 17. 11. 2019

Zaprto območje Kočevske Reke je za Slovence, pa tudi mnoge tujce, desetletja predstavljalo sinonim za strogo varovano kočevsko skrivnost. Od 1. junija 2017 pa je nekdanji komunikacijski center goteniškega podzemlja, imenovan K-35 oz. Bunker Škrilj, odprt za turistične obiske. In mi si ga bomo ogledali!

Po ogledu bunkerja se bo ena skupina podala do koče pri Jelenovem studencu, druga skupina pa se bo pred vstopom v bunker podala na Medvedovo pot, po ogledu bunkerja pa še na krajšo Orlovo pot.

ZBIRALIŠČE:

ob 6.50 pred OŠ Tone Čufar, odhod avtobusa je ob 7.00

ob 7.20 v Framu pred PD Fram (pri gasilskem domu),

odhod avtobusa je ob 7.30

PREVOZ: posebni avtobus
POVRATEK: prihod busa ob 20.00 pred PD Fram in potem dalje v OŠ TČ
HOJA: približno 2 uri (težja skupina); 2x 1 uro (lažja skupina)
STROŠKI:

17€ otroci do 5,99 let

22€ otroci od 6 do 18 let

32€ odrasli in člani PD Fram s plačano članarino za leto 2019

37€ odrasli, ki niso člani PD Fram

cena vključuje prevoz in vstopnino v bunker (0€/5€/14€/14€), plačate na avtobusu, imejte točen znesek

HRANA: iz nahrbtnika
OPREMA: primerna obleka in obutev glede na vremenske razmere na dan izleta, svetilka (čelka) za hojo po mraku
VODNIKA: Matjaž Hartman, Boštjan Glodež
PRIJAVE:

izključno preko obrazca do ponedeljka 11. 11. 2019

https://forms.gle/YDLm1dyJWYCJY1G87

INFORMACIJE: q  Matjaž (031) 525-863, mentorici planinskega krožka Alenka Josipović Mašek

Na izlet se bomo podali tudi v malo slabšem vremenu! O (res izredni) morebitni odpovedi izleta vas bomo obvestili

na prvi strani naše spletne strani www.planinskodrustvofram.si en dan pred izletom ob 20:00

Pridite, skupaj bomo preživeli prijeten dan !

Tokrat vas vabimo na izlet v kočevsko regijo. Natančneje v Kočevsko Reko. Ogledali si bomo bunker Škrilj, dolga leta skrbno varovano vojaško skrivnost oz. skrivnost slovenskega političnega vrha bivše Jugoslavije. 80 metrov pod zemljo, 500 metrov hodnikov, 6 podzemnih sob, skupna površina pod zemljo: 800 m2.

Ob prijavi oz. na avtobusu vas bomo razdelili v 2 skupini – težjo (1. skupina) in lažjo (2. skupina).

  1. skupina si bo najprej ob 11.00 uri ogledala bunker Škrilj. Sledi 15 minutni prevoz z avtobusom v Kočevje pod vznožje hriba Stojna. Zaradi časovne stiske bomo imeli malico na avtobusu, nato pa se bomo peš podali do koče pri Jelenovem studencu. Hoja bo trajala 1.5 ure HITRE hoje, naredili pa bomo 400 metrov višinske razlike. Za to pot se odločite tisti, ki imate dovolj kondicije za hitro hojo.
  2. skupina pa se bo najprej ustavila v Kočevju, kjer se bomo podali po Medvedovi poti. Prehodili bomo 4 km večinoma po ravnem terenu. Nato sledi 15 minutni avtobusni prevoz do Kočevske Reke, kjer si ob 13.00 uri ogledamo bunker Škrilj. Po povratku v TiC si najprej ogledamo Orlovo sobo, nato pa se peš odpravimo še po Orlovi poti. Ta je dolga okoli 3 km in vodi večinoma po ravnem terenu.

 

Pridržujemo si pravico do porazdelitve oseb po skupinah 1 in 2, ker moramo biti v bunkerju enakomerno porazdeljeni za 2 obiska (25+25 oseb). Do bunkerja nas bo peljal poseben avtobus. V bunkerju niso dovoljene nobene elektronske naprave, zato priporočamo da jih pustite na avtobusu.

Glede na to, da se gibljemo na območju medveda, so v prilogi tudi navodila, kako se obnašamo v primeru srečanja z medvedom.

Odhod avtobusa iz Kočevja je predviden ob 17.00 uri.

 Terminski plan izleta

  Skupina 1 (težja skupina) Skupina 2 (lažja skupina)
7:00 odhod busa iz OŠ Tone Čufar
7:30 odhod busa iz Frama
9:xx odhod iz “postanek za kavo”
10:05 odhod busa iz Kočevja 10:05 prihod busa v Kočevje za Medvedovo pot
10:20 prihod busa v Kočevsko Reko 10:15 začetek pohoda po Medvedovi poti
11:00 začetek ogleda bunker Škrilj 1. skupina 11:45 zaključek pohoda po Medvedovi poti
12:15 odhod busa iz Kočevja do Kočevske Reke
12:35 prihod busa v Kočevsko Reko
13:00 prihod iz bunkerja 13:00 začetek ogleda bunker Škrilj 2. skupina
13:15 odhod busa v Kočevje 15:00 prihod iz bunkerja
13:35 prihod busa v Kočevje 15:10 pohod po Orlovi poti
13:40 začetek pohoda do Koča pri Jelenovem studencu 16:35 prihod na bus PP
15:20 prihod peš do koče 16:40 odhod busa v Kočevje
15:35 odhod nazaj v dolino    
16:50 prihod peš na bus PP
17:00 odhod busa iz Kočevja
19:30 prihod busa v Fram

Pridite, skupaj bomo preživeli prijeten dan !

Bunker Škrilj

S 1. junijem se je za turistične obiske odprl bunker Škrilj, ki se sicer še vedno nahaja na zaprtem območju na Kočevskem, kjer veljajo stroga varnostna pravila. Zato je ogled in dostop do tja mogoč samo ob predhodni najavi in v organizirani ekipi do 25 ljudi, ki jo izpred turistično-informacijskega centra v Kočevski Reki v resen gozd odpelje avtobus.

Gibanje tam je omejeno, saj gre še vedno za vojaško območje, kjer se na eni strani nedaleč nahaja strelišče. Dodatno prepričljivi razlog, da se človek poda naravnost v vojaško, zdaj muzejsko, podzemlje, pa je tudi dejstvo, da se dobrih dvesto metrov nad vhodom nahaja medvedji brlog. Ne dolgo nazaj je skupina obiskovalcev iz Primorske, sicer iz varne razdalje, a dovolj blizu za srečanje, ki jih je prestrašilo, na medvedko tudi naletela.

Leta 1953 so nad vasjo Škrilj v gozdu po tem, ko so iz okoliških vasi izselili prebivalstvo, v veliki skrivnosti začeli graditi bunker. V največjem obsegu je  v Jugoslaviji na Kočevskem zaprto vojaško območje obsegalo 220 kvadratnih kilometrov. O tem so nekoč krožile različne zgodbe, kot na primer ta, da se tu odpirajo hribi in da pod zemljo tako izginjajo letala, da avtomati sestreljujejo vse, kar preleti, od vrabcev do letal, vendar pa med temi govoricami ni bilo ne duha ne sluha o podzemnih objektih.

Leta 1948, v času spora Tita in Stalina, torej med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, so se med državama začele hude napetosti, pred vhodnimi vrati v kočevski bunker Škrilj, skupini obiskovalcev in obiskovalk razlaga vodnik Mihael Petrovič, ml. “Sovjetska zveza je s svojimi silami in zaveznicami izzivala na meji in Jugoslavija se je bala, da bo prišlo do vojaške intervencije.”

Zato je leta 1949 zvezno vodstvo republiškim oblastem dalo navodilo, da naj zgradijo podzemne zaščitne objekte, od koder bi lahko ob morebitnem napadu tri mesece vztrajali in vodili lokalni odpor. Prav toliko časa naj bi bilo namreč potrebno, da bi se po umiku v srednjo Bosno jugoslovanska vojska pripravila na protiudar.

To je tako bil razlog za nastanek bunkerja Škrilj, ki so ga v telekomunikacijsko podporo bližnjim vojaškim objektom v Gotenici zgradili leta 1957. Nastal je v zaprtem vojaškem območju Kočevskega, ki je v času Jugoslavije obsegal več kot 220 kvadratnih kilometrov površin. Za njegovo gradnjo, ki se je odvijala v strogi tajnosti, je bil zadolžen komunistični politik Matija Maček.

Leta 1953 je bunker najprej začela graditi jugoslovanska vojska, a ker se v tem niso odrezali, je Ivan Matija Maček angažiral inženirja Kodelo. “Ta je ukazal vse, kar so vojaki naredili, celo zasuti,” pripoveduje Mihael Petrovič ml. Vse so tako začeli graditi na novo. V petih letih pa je pri njegovem nastajanju sodelovalo 80 ljudi. Kot še pripoveduje vodič, ki je zgodovinar, je šlo za dobro preverjene kadre, saj informacije o tem vojaškem projektu niso smele priti iz kočevskega gozda.

Tudi jugoslovanski generali naj ne bi imeli dostopa na območje Gotenice in Škrilja. Tito je v Gotenico prišel trikrat, v bunkerjih naj bi bil dvakrat, njegovi generali pa ob tem niso smeli zraven, govori zgodovina o tistem času.

Vstop v kočevsko podzemlje se začne v prostoru, polnem omaric, kjer obiskovalci odložijo svoje telefone in druge morebitne snemalne naprave. Pot se nato nadaljuje po dolgem, hladnem hodniku, pravijo, da je tu okoli osem stopinj. Medtem ko je v bivalnih in delovnih prostorih bunkerja temperatura stalna, 17 stopinj.

Rov se v enem delu cepi na desno, drugje na levo, oba odvoda pa se slepo končata. Zaradi varnostnih razlogov, morebitnega udarnega vala eksplozije, poda razlago vodnik. Glavni vhod, nekdaj originalni, pa varujejo pettonska jeklena vrata. Masivna že na pogled, seveda.

Armiranobetonske stene bunkerja so debele poldrugi meter, obdane s salonitkami, kar preprečuje vdor vode. Kot pravi Petrovič, so za njegovo gradnjo na vsakem koraku uporabili najboljše, kar je bilo mogoče takrat dobiti. Tako so stikala prišla iz Nemčije, tesnilna masa iz Švedske in podobno.

Vsa ta leta pa je bil objekt tudi dobro vzdrževan, o čemer zgovorno priča njegovo zdajšnje stanje. Ob odprtju bunkerja za javnost tega zaradi odličnega stanja ni bilo treba prenavljati. Tudi oprema je originalna, nekaj malega so jo prinesli še iz Gotenice.

Pred glavnimi prostori bunkerja je še ena varovalka. In sicer, umivalnik in prha ter skafander na obešalniku. V primeru uporabe atomske bombe ali bojnih strupov je bilo tako tu pred vstopom v nadaljnji del bunkerja poskrbljeno za razstrupljevanje.

Hodnik nato vodi do jedilnice in kuhinje, pod katero je 25 kubični rezervoar za vodo. Med kopanjem za izgradnjo bunkerja so celo naleteli na naraven izvir vode. Slika Tita je eden od elementov originalne opreme bunkerja, ki se je vsa ohranila do danes.

Spalnicam s pogradi sledijo delovni prostori, komanda in telekomunikacijska soba, zaradi česar je celotni bunker sploh nastal, pojasnjuje še vodnik. Nekdaj je bilo tu 40 radio oddajnikov in telefoni. Vodja varnosti je v tistem času moral enkrat na teden priti preverit ali vse naprave brezhibno delujejo.

Še danes pa v bunkerju delujeta agregata, ki ga oskrbujeta z električno energijo, urejen pa je tudi prezračevalni sistem. Ne manjka niti zasilni izhod, ki ga predstavlja vertikalen rov z lestvijo.

Več o bunkerju Škrilj najdete na povezavah:

Vir:

https://siol.net/trendi/potovanja/vstopili-smo-v-dolgo-varovano-kocevsko-skrivnost-foto-444696

https://www.vecer.com/foto-mackova-farma-iz-hladne-vojne-6305002

Medvedova pot

Pot je sestavljena iz treh postaj in male Medvedove poti, kratke krožne učne poti. Vsaka od postaj, ki stojijo na Jasnici, na odcepu za Colnarje in pri centru TRIS v Vasi po svoje predstavljajo medveda in odnos do njega kot našega sopotnika. Mala Medvedova pot, ki poteka po delu gozdne učne poti Rožni studenec, z izhodiščem pri Mrzlem studencu, pa je namenjena predvsem spoznavanju naše največje gozdne zveri.

Orlova pot

V Kočevski Reki ob Reškem jezeru se od leta 2017 nahaja Orlova pot. Ob tej gozdni učni poti je postavljenih 8 didaktičnih pripomočkov in 10 informacijskih tabel, zgrajene so tri ornitološke opazovalnice z razgledom na jezero ter urejene dostopne poti. Učna pot in opazovalnice se nahajajo v predelu gozdnega rezervata, ki ga orla belorepca ne uporabljata za gnezdenje in obiskovalce usmerja k obisku dela rezervata, v katerem belorepcu ne predstavljajo večje motnje. Pot obiskovalce navdušuje z edinstvenim naravnim bogastvom, ozavešča o kompleksnosti ekoloških procesov in pomenu varovanja končnih plenilcev.

Pot je označena z markacijami v obliki orlove glave. Primerna je za samostojne oglede ali najavljene skupine. Obisk lahko po predhodnem dogovoru pričnete ali zaključite v Orlovi sobi. Obiščete lahko tudi eno od opazovalnic v širši okolici Reškega jezera, do katerih vodijo označene dostopne pešpoti.

Orel belorepec je na Kočevskem že od 80-h let 20. stoletja deležen velike pozornosti, ko je bilo v bližini umetnega Reškega jezera pri Kočevski Reki odkrito njegovo gnezdo, ki je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Na območju Reškega jezera je stalno prisoten en par belorepcev. Orel belorepec je zelo občutljiv na motnje, še posebno v času gnezdenja, zato je pot speljana v delu rezervata, ki ga orla ne uporabljata za gnezdenje.

Preventiva in obnašanje v primeru srečanja z medvedom

Še nekaj splošnih napotkov, če med potjo srečamo medveda. Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki. Rjavi medved ljudi ne napada kot plen, tj. za hrano, ampak do napada pride, če medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje oz. nima časa za umik. Medved napade, če se človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati. Da bi zmanjšali možnost napada in poškodb, upoštevajte nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Na Zavodu za gozdove svetujejo:

  • med sprehodom v gozdu imejte psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju, tj. od maja do junija, pa na zavodu odsvetujejo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, ki so osrednje življenjsko območje rjavega medveda (Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica … );
  • med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodite glasni, saj boste tako medveda že na daleč opozorili na svojo prisotnost. Glasno hodite, prepevajte, žvižgajte, se pogovarjajte, brcnite kamen, udarite s palico po deblu drevesa itd., ni pa treba kričati, da ne zmotite gozdnega miru;
  • če medveda opazite od daleč, se mirno umaknite v smeri prihoda; če medved prihaja v vašo smer in vas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorite nase in praviloma se bo umaknil;
  • če medveda srečate v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), ostanite čim bolj mirni in ne delajte hitrih gibov ali glasov, ki bi medveda prestrašili; obstanite in se nato počasi zadenjsko umaknite;
  • če se medved zapodi proti vam, obstanite ali se ulezite na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do vas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
  • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito obrambno razpršilo proti medvedom (t. i. bear spray), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji;
  • nikoli ne tecite, saj s tem povečate možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknete na varno v nekaj korakih;
  • ne zadržujte se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
  • poskrbite, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
  • ne približujte se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazite, se čim prej umaknite;
  • med oktobrom in majem ne hodite v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
  • nikoli namerno ne ponujajte medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, lahko včasih medveda sicer odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom, in se nam bo umaknil.

Viri: